v 1   --  in  -ja  [ və̀ və̀ja in vé vêja ]  m ( ə̏; ẹ̄ ē )
triindvajseta črka slovenske abecede:   napiši v ; veliki V ; do v ; zveza v-ja in u-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   izgovoriti v
♦   jezikosl.  dvoustnični v

v-  prvi del zloženk
nanašajoč se na v:
♦   obl.  V-izrez  izrez v obliki črke V

v 2   predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter:   priti v hišo ; metati v jamo ; pogled v dvorano / potopiti v vodo ; zabiti v zemljo ; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno ; stopiti v stran  vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo ; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja:   oblačiti se v lepa oblačila ; vzeti v roko / vpreči v jarem ; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh:   gledati vanj ; streljati v tarčo ; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti:   zrediti se v trebuh ; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa:   prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel  drugič / pog.  dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino:   delati pozno v noč ; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja:   iti v gosjem redu ; ekspr.  zavpiti v en glas ; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena:   dati v najem ; povedati v opravičilo ; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva:   brisati si roke v predpasnik ; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje:   verovati, zaupati v koga ; zaljubiti se v sošolko ; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe:   breg se preveša v dolino ; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz :  iz kmetice se je spremenila v gospo ; preračunati iz dolarjev v evre ; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe:   voda se spremeni v led ; dvom raste v obup ; zmleti v prah ; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje:   spustiti se v boj ; poseči v dogajanje ; ekspr.  lesti v dolgove ; spraviti v red ; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del:   to spada v redno delo ; pog.  vzeti v račun ; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost ; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa:   ostati v hiši ; v kotlu vre ; stvar v škatli / tavati v megli ; premikati se v vodi / živeti v mestu ; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar.  v Gorenjcih, Nemcih  na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja:   lokal je ves v lesu, marmorju ; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja:   skrčiti noge v kolenih ; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj:   biti v odboru, vladi ; živeti v skupnosti narodov ; otrok v družini ; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja:   delati v administraciji, turizmu ; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa:   umreti v mladosti ; v času kuge ; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi:   vrniti se v treh mesecih ; končati v roku ; publ.  v teku enega leta  v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja:   potovati v dežju ; reči v jezi ; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja:   plesati v parih ; vse je v redu ; ekspr.  ravnati s kom v rokavicah  obzirno, previdno ; veter piha v sunkih / posneti v barvah ; izdati v knjižni obliki ; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva:   čistiti zarjavele dele v bencinu ; pomagati v denarju, strokovnjakih ; voziti v vozičku
9. za izražanje količine:   vsega imajo v izobilju ; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja:   biti v formi, zanosu ; znajti se nepričakovano v nevarnosti ; živeti v pokoju ; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu ; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno:   zmagati v teku ; napredovati v znanju ; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav ; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti:   v meni imaš dobrega prijatelja ; v vseh ljudeh vidi sovražnike
●  smehljati se v brado  sam pri sebi ; pog.  poštevanka mu ne gre v glavo  ne more si je zapomniti ; ekspr.  kovati koga v (tretje, sedmo) nebo  zelo ga hvaliti, povzdigovati ; pog.  v nič dajati, devati  omalovaževati, podcenjevati ; ekspr.  v obraz lagati  predrzno, nesramno ; pog.  smejati se komu v pest  komu se (skrivaj) posmehovati ; ekspr.  v petek in svetek  vedno, za delovne in praznične dni ; iti v vas h komu  v kmečkem okolju  obiskati koga, iti na obisk h komu ; ekspr.  iti vase  razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki ; evfem.  biti v letih  star, starejši ; v resnici  izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije ; knjiž.  ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo  ni naš cilj, ni predvsem pomembno;  prim. tjavendan , vdrugo , vkraj , vkraju , vstran , vtem

v...   predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v   za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa:   vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedo
b) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov:   vliti, vnesti / vtakniti v odprtino / vcepiti, vgnesti / vdihniti
c) spravljanja česa v kaj za dosego določenega namena:   vkuhavati, vlagati sadje ; vplačati, vsejati
č) dajanja, nameščanja česa v kaj kot sestavni del:   vgraditi, vlepiti ; vpisati, vpoklicati, vračunati / vplesti v pripoved
d) delanja česa v kaj, v notranjost česa:   vbrusiti, vklesati / vžgati znamenje v kaj / včrtati, vrisati trikotniku krog
e) prizadevanja, da bi kdo sprejel kaj za svoje:   vcepljati, vsiljevati / vbijati komu kaj v glavo
f) v zvezi s se   prilagajanja, povezovanja, duševnega poglabljanja:   vrasti se, vživeti se v okolje / vživeti se v koga
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora  za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol:   vbod, vhoden, vrinjenec
3. v sestavljenih prislovih  za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza:   vnaprej, vtem, vtretjič

vába   -e ž ( á )
1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame:   nastaviti, vreči vabo ; loviti, ujeti na vabo ; riba je prijela za vabo ; umetna, živa vaba ; zastrupljena vaba ; past z vabo
// ekspr.  kar se uporablja za privabljanje koga sploh:   to je bila le dobro premišljena vaba ; dekleta so tam za vabo obiskovalcem / ni hotel prijeti za vabo
2. ekspr. vabljivost :   vaba zapeljivih besed

vábec   -bca m ( ȃ )
1. lov.  ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik :   loviti z vabci
2. zastar. vabilec :   vabci na gostijo

váben   -bna -o prid. ( ā )
1. namenjen za vabo:   vabne ribice, živali
2. zastar. vabljiv :   senčnica z vabno klopco

vábno prisl. :
skozi okno je vabno sijalo sonce

vábič   -a m ( ȃ )
nar. vabilec :   vabič kupcev

vabílce   -a s ( ī )
ekspr.  manjšalnica od vabilo:   poslati komu vabilce

vabílec   -lca  [ vabiu̯ca in vabilca ]  m ( ȋ )
kdor vabi:   vabilec na gostijo / vabilec kupcev

vabílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se vabi:   vabilno pismo / vabilni klici za živali

vabílo   -a s ( í )
1. izražena, sporočena želja komu
a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve:   odkloniti, sprejeti vabilo ; pisno, ustno vabilo ; vabilo na kosilo
b) da kam pride, se udeleži česa sploh:   poimenska, uradna vabila na kongres ; vabilo na sestanek, za gostovanje
// list s sporočilom o taki želji:   raznesti, razobesiti vabila / vstop samo z vabilom
♦   pravn.  vabilo na obravnavo, za poravnavo
2. kar vabi:   studenec je bil prijetno vabilo za žejne / vabilo na trnku  vaba

vabítelj   -a m ( ȋ )
knjiž. vabilec :   vabitelj in gostje

vabíti   in  vábiti -im nedov. ( ī á )
1. izražati, sporočati komu željo
a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve:   rada prireja večerje in vabi prijatelje ; vabiti na svatbo ; osebno vabiti / vabiti v goste, svate / vabiti na obisk, počitnice
b) da kam pride, se udeleži česa sploh:   gledališče vabi tuje igralce ; vabiti strokovnjake na kongres ; vabiti na predavanje, tekmovanje / vabiti na ples, v gledališče / vabijo ga na zagovor  kličejo
♦   pravn.  vabiti na obravnavo
c) naj kaj naredi, dela:   vabiti k razpravi, sodelovanju ; vabiti na ogled razstave ; vabil jih je, naj vstopijo / vabiti jest, pit
2. z glasovi, gibi izražati željo, da se kdo približa:   koklja glasno vabi piščance ; lovec vabi jelena s trobljenjem na rog / samci vabijo samice
3. ekspr.  vzbujati pri kom željo, da kaj naredi, dela:   dogodki vabijo pisatelja, da jih popiše ; poskočna glasba jo vabi na ples / pisane stojnice so vabile ; polne veje vabijo ; skale vabijo v zavetje / morje, sonce vabi
4. v krščanskem okolju  zvoniti, navadno eno uro pred začetkom verskega obreda, zlasti maše:   vabiti k maši
●  vabiti k mizi  izražati željo, da kdo pride jest, pit, v družbo, ki je pri mizi ; ekspr.  črički vabijo v trgatev  z značilnim oglašanjem naznanjajo, da je grozdje že dozorelo

vabèč  -éča -e:
mahal je z rokami, vabeč ga k sebi ; vabeč glas, nasmeh ; voda je bila topla in vabeča ; prisl.:  sonce je vabeče sijalo ; vabeče svetel

vábljen  -a -o:
vabljeni gostje / na vabilu  predstava, seja bo ob devetnajstih. Vabljeni

vábljenec   -nca m ( á )
kdor je kam vabljen:   vabljenci so že zbrani ; vabljenci na srečanje, svatbo

vábljenica   -e ž ( á )
nar. primorsko  poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik :   delati vabljenice

vábljenik   -a m ( á )
lov.  ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik :   nastaviti vabljenika / umetni, živi vabljeniki
// kletka s tako živaljo:   ptič v vabljeniku se je žalostno oglašal

vábljenje   -a s ( á )
glagolnik od vabiti:   vabljenje sorodnikov in prijateljev na svatbo / vabljenje na seje / vabljenje živali / vabljenje k maši

vabljív   -a -o prid. , vabljívejši  ( ī í )
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam:   vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo
a) iti, priti k njemu:   vabljivi kraji / vabljive izložbe ; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
b) iti kam sploh:   vabljiv večer ; vabljivo sonce
c) spoznati ga, seznaniti se z njim:   vabljiv film / vabljiva vsebina
č) dobiti, imeti ga:   vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
d) lotiti se ga, začeti ga:   vabljiva naloga ; vabljiva gledališka vloga ; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
e) izkoristiti ga:   vabljive cene ; vabljiva priložnost

vabljívo prisl. :
vabljivo dišati

vabljívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost vabljivega:   vabljivost knjige / upreti se vabljivosti jedi

vábnica   -e ž ( ȃ )
lov.  ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik :   najbolj znana vabnica je sova / za vabnico uporabljajo umetno raco

vábnik   -a m ( ȃ )
1. lov.  ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali:   vabnik v kletki se je začel oglašati ; loviti z vabniki
// kletka s tako živaljo:   obesiti vabnik na drevo
2. knjiž. vabilec :   vabnik je zavajal ljudi v igralnice / bil je eden največjih vabnikov v Alpe

vábovec   -vca m ( á )
etn.  moški, ki vabi na gostijo ob poroki:

váda   -e ž ( á )
zastar. vaba :   nastaviti vado ; ujeti ribo na vado / sladke vade za lahkoverneže

vádba   -e ž ( ȃ )
glagolnik od vaditi:   vadba traja eno uro ; naporna, vsakodnevna vadba ; vadba na prostem, v vodi / vadba teka ; vadba v izgovoru tujih glasov

vádben   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vadbo:   vadbena ura / vadbeni prostori ; vadbeno oblačilo / zgradba vadbenega letala

vadbíšče   -a s ( í )
navadno urejen prostor za vadbo:   lokostrelsko, vojaško vadbišče ; urejeno atletsko, kinološko vadbišče ; trening na pokritem vadbišču za golf ; pomanjkanje vadbišč za varno vožnjo ; igrišče in vadbišče

vademékum   -a m ( ẹ̑ )
knjiž.  knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik , vodič :   izdati, napisati vademekum / filmski, turistični vademekum ; vademekum o zdravilih / ekspr.  ta knjiga je vademekum za vsakega izobraženca

vádenje   -a s ( á )
glagolnik od vaditi:   polurno, redno vadenje / vadenje skoka / vadenje živali v določeni spretnosti

vádi   -ja m ( ā )
suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo:   po vadiju speljana karavanska pot

vádij   -a m ( á )
pravn. varščina , jamščina :   dati, plačati vadij

vadíšče   -a s ( í )
kraj, prostor za vadbo:   telovadci so že na vadišču ; s peskom posuto vadišče ; vadišče pred vojašnico / ekspr.  pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje

vadítelj   -a m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov:   plesni, smučarski, teniški vaditelj ; vaditelj plavanja ; tečaj za vaditelje / športni, vojaški vaditelj

vadíteljica   -e ž ( ȋ )
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov:   tečaj za vaditeljice / športna vaditeljica / vaditeljica aerobike

vadíteljski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na vaditelje:   vaditeljski tečaj / vaditeljski izpit

váditi   -im nedov. ( á ȃ )
1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:   tekmovalci vadijo vsak dan ; redno, vztrajno vaditi ; vaditi na prostem ; vaditi v majhnih skupinah / pevski zbor vadi v dvorani
2. preh.  s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo:   vaditi gibe, skok ; vaditi igranje na klavir / vaditi pesem, skladbo ; vaditi poštevanko
3. preh.  s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti:   učitelj vadi učence za nastop ; vaditi pevski zbor ; vaditi se nastopanja ; vaditi se v pisanju / vaditi se v potrpežljivosti / vaditi si oči za razlikovanje drobnih znakov / vaditi papigo govoriti ; psa vadi vsak dan / vaditi mišice ; vaditi spomin  uriti;  prim. vajen

vádlja   -e ž ( ȃ )  zastar.
1. žreb :   odločiti po vadlji / zadela ga je vadlja
2. stava :   skleniti vadljo / plačati vadljo / na vadlje teči  za stavo

vadljáti   -ám  in  vádljati -am nedov. ( á ȃ; ȃ )  zastar.
1. žrebati :   vadljala sta, kdo bo plezal ; vadljati za plen
// kockati :   v pritličju vadljajo vojaki
2. staviti :   če ne verjameš, pa vadljajva

vádnica   -e ž ( ȃ )
1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo:   pisati, pripravljati vadnice ; jezikovna vadnica / angleška vadnica
●   ekspr.  za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico  se je zelo učil latinščino
2. nekdaj  osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic:   učitelj na vadnici
3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem:   prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje

vádniški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vadnico:   vadniška lekcija / vadniški učitelj v pokoju / ta list ima vadniški namen

vadózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
geogr.  ki je nad stalnim nivojem podtalnice:   vadozna cona / vadozna voda

váfel   -fla m ( á )
tekst.  vezava, ki daje tkanini reliefen satast vzorec:   tkati v vaflu
// tkanina v tej vezavi:   brisače iz vafla

váfelj   -flja  tudi  váfel -fla m ( á )
gastr.  navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec:   izdelovati, peči vaflje / cimetovi, kvašeni vaflji

vága   -e ž ( ȃ )
1. pog. tehtnica :   vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago ; stopiti na vago ; skodelica vage / peljati živino na vago  tehtat
2. pog. teža :   dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga  živa teža / dati dobro, slabo vago
3. nar.  kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka 1 :  odpeti, pripeti vago ; sneti vago
●  pog.  za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga  vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni ; pog.  kupovati, prodajati na vago  kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta ; pog.  njegov položaj je na vagi  je negotov ; nar.  vodnjak na vago  vodnjak na vzvod ; preg.  (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga  pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost

vagabúnd   -a m ( ȗ )
knjiž. potepuh , klatež :   vse življenje je bil vagabund ; zmerjati koga z vagabundom

vagabundírati   -am nedov. ( ȋ )
knjiž.  potepati se, klatiti se:   več let je vagabundiral po svetu

vagabúndski   -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. potepuški , klateški :   vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo

vagabúndstvo   -a s ( ȗ )
knjiž. potepuštvo , klateštvo :   vagabundstvo mu je v krvi / ekspr.  gledališko vagabundstvo

vagàn   -ána m ( ȁ á )
nekdaj  prostorninska mera za žito, približno 61 l:   pridelati sto vaganov pšenice

vagánt   -a m ( ā á )
1. lit., v srednjem veku  potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:   vaganti in potujoči komedijanti
2. knjiž. potepuh , klatež :   živel je kot vagant

vagánten   -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. potepuški , klateški :   vagantni študenti

vagántski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na vagante:   vagantsko pesništvo / vagantska bratovščina

vágati   -am nedov. ( ȃ )
pog. tehtati :   vagati krompir, živino / koliko vagaš / vagal je puško v roki  težkal
♦  etn.  sol vagati  otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj

vagína   -e ž ( ȋ )
anat.  cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica :   vagina in uterus

vaginálen   -lna -o prid. ( ȃ )
anat. nožničen :   vaginalni izločki

vagón   -a m ( ọ̑ )
vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah:   vagon (se) iztiri, se ustavi ; naložiti, priklopiti, raztovoriti vagon ; sestaviti, spojiti vagone ; povzpeti se na vagon, v vagon ; vagon podzemne železnice / jedilni, ležalni, spalni vagon ; odprti vagon ; poštni, potniški, tovorni, živinski vagon ; službeni vagon  z uradnim prostorom za vlakovodjo in prostorom za kolesa in drugo večjo prtljago potnikov ; vagon hladilnik / železniški vagon
♦   teh.  dvoosni, štiriosni vagon ; žel.  salonski vagon  z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje ; sklepni vagon  zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo
// z rodilnikom  količina, ki gre v tako vozilo:   naročiti vagon cementa, premoga, žita

vagónček   -čka m ( ọ̑ )
1. ekspr.  manjšalnica od vagon:   vlak je imel samo tri vagončke
2. igrača, ki predstavlja vagon:   otrok se igra z lokomotivo in vagončki ; leseni vagončki
3. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala:   naložiti, potiskati vagonček ; pesek, premog prevažajo z vagončki / jamski vagonček ; prevračljiv vagonček
// z rodilnikom  količina, ki gre v tak voziček:   nakopati deset vagončkov premoga

vagonét   -a m ( ẹ̑ )
grad., rud. žarg.  ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček :   nakladati vagonete ; prevažati material z vagoneti / prekucniti vagonet / rudniški vagonet

vagónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na vagon:   visoka vagonska stopnica / vagonski tovor ; vagonska pošiljka / plačati vagonsko stojnino

vahabít   -a m ( ȋ )
pripadnik vahabizma:   gorečnost vahabitov ; sekta, skupina vahabitov ; mudžahidi in vahabiti / gibanje vahabitov

vahabitízem   -zma m ( ī )
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem :   verniki so sprejeli vahabitizem

vahabízem   -zma m ( ī )
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama:   nasprotnik, pripadnik, začetnik vahabizma ; širjenje vahabizma / vzgajati otroke v vahabizmu ; pravila vahabizma

váhnja   -e ž ( ā )
zool.  roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus:   loviti vahnje ; trske in vahnje

váhti   -ov m mn. ( ȃ )
nar. primorsko  praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti :   za vahte pridejo vsi domov ; bilo je ob vahtih, po vahtih

váhtič   -a  tudi  vahtìč -íča m ( ȃ; ȉ í )
nekdaj  hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra:   dati otroku, revežu vahtič

váhtnica   -e ž ( ȃ )
nar. severozahodno krizantema :   vahtnice so se razcvetele

vája   -e ž ( á )
1. glagolnik od vaditi:   manjka mu vaje ; delati kaj za vajo ; dolgotrajna, vsakodnevna vaja ; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju ; vaja s solisti in zborom ; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog.  orožne vaje  vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj:   delati, ponoviti vajo ; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje ; telesne vaje ; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport.  skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti:   končati, oceniti vajo ; vaja na bradlji / prosta vaja  brez orodja in brez pomoči drugih ; redovne vaje  v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ; simultane vaje  ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn.  tak skupek kot organizirana dejavnost:   vaj se redno udeležuje ; imeti, voditi vaje ; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol.  organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi:   obiskovati vaje ; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi:   najprej bo razlaga, nato vaje ; pisne in ustne vaje
4. šol.  pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi:   pisati, popravljati vajo ; domače, šolske vaje / tiha vaja  navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol.  podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov:   na koncu poglavja so vaje ; knjiga s praktičnimi vajami
●  iz vaje biti, priti  odvaditi se določenega dela, spretnosti ; vaja dela mojstra  za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦  gled.  aranžirna vaja  aranžirka ; bralna vaja  pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo ; tehnična vaja  preizkus likovne opreme na odru ; rel.  duhovne vaje  sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja ; šol.  govorna vaja  vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem ; šport.  borilne vaje ; vaje za moč  ki krepijo mišice ; voj.  vojaške vaje

vajálnica   -e ž ( ȃ )
prostor, v katerem potekajo vaje na visokošolskem zavodu:   ortodontska, zoološka vajalnica ; predavalnice in vajalnice

vájen   -a -o prid. ( ȃ )
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben
a) kako delo, dejanje opraviti brez težav:   kuhanja, ukazovanja vajen človek ; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj ; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr.  vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti
b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij:   ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni
c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij:   otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen ; vajena sta drug drugega
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej:   dela, kar je vajen od doma ; on je vajen samostojno misliti
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje:   vajen je udobja ; vajen je voziti se v avtomobilu
// ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav:   narediti z vajenim gibom ; iti z vajenimi koraki
2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav:   hrupa, mraza, naporov vajen človek ; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed

vájeno prisl. :
vajeno je šel po brvi; 

prim. vaditi

vájenček   -čka m ( ȃ )
ekspr.  manjšalnica od vajenec:   vajenček je z mehom pihal v oglje ; mojster in vajenčki / kleparski vajenček

vájenec   -nca m ( ȃ )
do 1970  učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:   obrtnik, tovarna sprejme vajence ; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog.  šel je za vajenca  postal je vajenec

vájeniški   -a -o prid. ( ȃ )
vajenski :   vajeniška doba / vajeniška šola

vájenka   -e ž ( ȃ )
do 1970  učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt:   učna doba vajenke / frizerska, trgovska vajenka

vájenost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost vajenega človeka:   pri tem delu je potrebna vajenost in zdržljivost

vájenski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vajence:   razstava vajenskih del / vajenska doba ; vajensko spričevalo / vajenski dom ; vajenska šola

vájet 1   -a m ( á )
nav. mn. vajet 2 :  držati, nategniti vajete ; dolgi vajeti

vájet 2   -i ž ( á )
nav. mn.  na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji:   držati, popustiti vajeti ; z vajetmi udariti konja, po konju ; žival uboga na poteg vajeti
●   ekspr.  dati vajeti iz rok  nehati opravljati vodilno delo ; ekspr.  imeti v rokah vajeti političnega življenja  vodstvo, vodenje ; ekspr.  izpustil je vajeti iz rok  dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva ; ekspr.  pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti  biti bolj strog, zahteven ; ekspr.  držati koga na vajetih  imeti ga popolnoma v oblasti

vájeten   -tna -o prid. ( á )
nanašajoč se na vajeti:   vajetni obročki / pri vpreženi živini:  vajetni konj  konj, ki ima nadete vajeti ; vajetna stran  leva stran ; sam.:  vajetni šepa

vájevec   -vca m ( á )
sodelavec dijaškega lista Vaje:   Jenko je najpomembnejši vajevec

vajgélija   -e ž ( ẹ́ )
vrtn.  okrasni grm z rdečimi, rožnatimi ali belimi cveti, Weigela:   nasaditi vajgelije in forsitije

vájin   -a -o zaim. ( ȃ )
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja:   vajin dom ; vajine knjige
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici:   vajini upi so se uresničili
// izraža razmerje med to dvojico in okolico:   vajina pravda je končana ; vajina sreča
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice:   vajini otroci / vajin znanec je telefoniral
4. izraža izhajanje od te dvojice:   vajino pismo smo dobili včeraj ; cenimo vajin prispevek skupnosti
5. pog.  izraža (stalno) povezanost s to dvojico:   vajin avtobus je pravkar odpeljal;  prim. tvoj , vaš

vakánca   -e ž ( ȃ )
knjiž.  stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:   čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice

vakánce   -kánc ž mn. ( ȃ )
star. počitnice :   začele so se vakance ; iti na vakance / velike vakance  poletne (šolske) počitnice

vakánten   -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. nezaseden , prazen :   zasesti vakantno katedro ; vakantno službeno mesto

vákati   -am nedov. ( ā )
oglašati se z glasom vak:   na jezeru vakajo race

vakcína   -e ž ( ȋ )
med.  snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo :   vbrizgati vakcino ; cepiti z vakcino ; vakcina proti steklini
♦   farm.  cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic
// oslabljena ali mrtva bolezenska klica:   uporabiti vakcine za cepivo ; vakcina tuberkuloze

vakcinácija   -e ž ( á )
glagolnik od vakcinirati:   vakcinacija otrok ; vakcinacija proti tetanusu, tuberkulozi

vakcinírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
med.  vnašati v telo cepivo; cepiti :   vakcinirali so že večino otrok ; vakcinirati proti tuberkulozi

vakum   ipd. gl. vakuum ipd.

vakuóla   -e ž ( ọ̑ )
biol.  s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:   vakuola se prazni / utripajoča vakuola

vákuum   -a m ( ȃ )
1. prostor z zelo znižanim tlakom:   v posodi je vakuum ; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
// brezzračni prostor:   hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum
2. ekspr.  prazen, neizpolnjen prostor:   z njegovo smrtjo je nastal vakuum ; občutil je vakuum okrog sebe  praznino / duhovni, etični, idejni vakuum

vakuumírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
pog.  vakuumsko pakirati:   vakuumirati živila
♦  grad.  vakuumirati beton  izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo

vakuumíran  -a -o:
vakuumirana namizna sol

vákuumski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vakuum:   vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje ; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika
♦   elektr.  vakuumska elektronka  elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ; strojn.  vakuumska črpalka  priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora ; teh.  vakuumska sušilnica

vákuumsko prisl. :
vakuumsko pakirana živila

vál   -a m , mn.  valôvi  stil.  váli;  dv.  vála  in  valôva  ( ȃ )
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol:   zaradi vetra so nastali valovi ; valovi se širijo,  ekspr.  potujejo ; delati, povzročati valove ; ekspr.  razburkani, razpenjeni valovi ; širok, velik, visok val ; ekspr.  divji, igrivi valovi ; čelo, dolina, vrh vala ; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali ; veslati proti valovom, z valovi ; plavati na valu / morski val / vodni val
// voda, ki se tako premakne:   val butne, udari ob skalo ; val se dvigne, odbije, odteče ; na obalo pljuskajo valovi ; potegniti, rešiti koga iz valov ; hrumenje, moč valov / ekspr.:  plovba po valovih Jadrana  po Jadranskem morju ; zagrnili so ga valovi deroče reke
2. navadno s prilastkom  (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi:   merjenje potresnih valov ; svetlobni, zvočni valovi ; udarec zračnega vala / sunkovni, udarni val (ob eksploziji)  ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov
3. podolgovat izbočeni del kake površine:   salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr.  valovi žitnega polja
4. ekspr., z rodilnikom  velika množina česa, ki se pojavi naenkrat:   val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov
5. ekspr., navadno z rodilnikom  nenaden, silovit nastop česa:   val bolečine, mraza, vročine ; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja ; val smeha se dolgo ni polegel ; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom:  Evropo so zajeli novi idejni valovi ; zajeziti stavkovni val  stavke ; valovi revolucije so segli čez meje
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih   izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih:   bombniki so napadali v valovih ; bolečina se je ponavljala v valovih ; s ceste je v valovih prihajal hrup
7. navadno s prilastkom  (umetnostna) smer:   najnovejši valovi v glasbi ; val modernističnega pesništva
// skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri:   drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr.  Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val
●  ekspr.  našel je smrt v valovih  utonil je ; zeleni val  druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih
♦  elektr.  nosilni val  elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence ; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka ; film.  novi val  smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije ; fiz.  oddajati, sprejemati valove ; elektromagnetni valovi ; radijski valovi  elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km ; interferenca, uklon valov ; glasb.  novi val  rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe ; hladni, mrzli val je zajel naše kraje  v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak ; vročinski val  vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino ; meteor.  frontalni val ; rad.  dolgi  radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m , kratki  z valovno dolžino od 10 do 150 m , srednji valovi  z valovno dolžino od 150 do 1000 m ; prostorski val  radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem

válah   -a m ( ȃ )
knjiž.  skopljen žrebec:   zapreči par valahov ; voli in valahi

valát   -a m ( ȃ )
igr.  igra pri taroku, pri kateri je treba dobiti vse vzetke:   igrati, napovedati valat / barvni valat  pri katerem igralec, ki nima izigrane barve, izgubi tarok

válcer   -ja m ( ā )
zastar. valček 1 :  plesati valcer

válček 1   -čka m ( á )
ples v tričetrtinskem taktu:   plesati valček ; valček in polka / angleški, dunajski valček
// skladba za ta ples:   igrati, poslušati valček

válček 2   -čka m ( ȃ )
manjšalnica od val:   valčki pljuskajo ob ladjo / valčki na jezeru

válčkov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na valček, ples:   valčkov ritem / valčkov ples

valdénz   -a m ( ẹ̑ )
zgod.  pripadnik srednjeveške verske ločine v južni Franciji:   ločina valdenzov ; patareni, valdenzi in albižani

valdorfski   gl. waldorfski

valék   -a m ( ẹ̑ )
nar. vzhodno  navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa; valjar 1 :  razvaljati testo z valekom

valénca   -e ž ( ẹ̑ )
1. kem.  število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:   določiti, ugotoviti valenco / proste valence atoma / atomska valenca
2. psih.  psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost:   negativna, pozitivna valenca / različne oblike imajo različne spominske valence
3. jezikosl.  lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost :   valenca glagola

valénčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na valenco:   valenčne lastnosti / formule, pisane z valenčnimi črtami
♦   fiz.  valenčni elektron  elektron, ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli

valénten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na valenco:   ugotoviti, koliko je atom valenten / valentne možnosti besede

valentínovo   -ega s ( í )
praznik zaljubljencev 14. februarja:   praznovati valentinovo ; pozabiti na valentinovo ; poročila sta se prav na valentinovo ; romantično darilo, vrtnica za valentinovo ; koncert za valentinovo

valéntnost   -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost valentnega:   valentnost atomov / valentnost glagola

valêr   tudi  valeur -ja  [ valêr ]  m ( ȇ )
1. knjiž. vrednost :   valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe
2. um.  svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost:   valerji kolorita / tonski valer slike

valerijána   tudi  valeriána -e ž ( ȃ )
knjiž. baldrijan :   korenine valerijane / deset kapljic valerijane

valét   -a m ( ẹ̑ )
sluga , služabnik :   naročil je valetu, naj poskrbi za gosta

valéta   -e ž ( ẹ̑ )
poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole:   prirediti valeto ; iti na valeto

valeur   gl. valer

validácija   -e ž ( á )
1. postopek plačevanja vožnje z mestnim avtobusom, pri katerem se preveri veljavnost in verodostojnost plačilne kartice:   validacija vrednostne kartice je bila uspešna ; oprema za validacijo / izpis validacij na avtobusu
2. potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami:   validacija modela ; postopek validacije ; identifikacija in validacija
3. rač.  preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta:   programska oprema za validacijo podatkov
4. preverjanje, ovrednotenje:   sistem čaka na validacijo ; prošnja za validacijo dovoljenja za delo

validátor   -ja m ( ȃ )
naprava za validacijo kartice ob vstopu v mestni avtobus:   na vsakem avtobusu sta dva validatorja ; zvočni, svetlobni signali validatorja ; za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju / validator parkirnih kartic
♦   rač.  validator  računalniški program za preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta

validírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami:   test je za merodajne rezultate treba še validirati ; validirati metodo ; validirati predloge

valídnost   -i ž ( ȋ )
knjiž. veljavnost :   validnost rezultatov je nezanesljiva

valilec   gl. valivec 1

valílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na valjenje 2 :   valilna doba / valilni prostor
♦   agr.  valilna jajca  sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje

valilka   gl. valivka

valílnica   -e ž ( ȋ )
1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev:   krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče
// obrat za valjenje navadno piščancev:   farma ima svojo valilnico ; iti po piščance v valilnico
2. agr. valilnik :   položiti jajca v valilnico

valílnik   -a m ( ȋ )
1. agr.  naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem:   v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik
2. rib.  posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker:   polagati ikre v valilnik

valisnêrija   -e ž ( é )
bot.  vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis:   gojiti valisnerije v akvariju

valíšče   -a s ( í )
1. kraj, prostor, kjer ptice valijo:   ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči
2. rib.  prostor s posodami za valjenje ribjih iker:   vališče z valilniki

valítev   -tve ž ( ȋ )
glagolnik od valiti 2 :   za valitev primerna jajca

valíti 1   -ím nedov. ( ī í )
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:   valiti hlode ; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr.  reka vali svoje mrzle valove
// s takim premikanjem spravljati
a) kam:   valiti hlode na kup ; valiti sod v klet
b) od kod:   valiti sode s tovornjaka ; z višin se vali kamenje
2. ekspr.  dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega:   delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na   delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega:   svoje dolžnosti rad vali na druge ; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev
●  ekspr.  valiti besede v ustih  nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati

valíti se  ekspr.
1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže:   po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski
2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu:   množica se vali iz dvorane ; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt.  iz govornikovih ust se vali kot povodenj
3. hitro se premikati v veliki količini:   iz dimnika se vali gost dim ; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom

valèč  -éča -e:
valeč pred seboj skalo, je težko sopel ; bobnenje valečih se hlodov

valíti 2   -ím nedov. ( ī í )
s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči:   koklja, škorec vali / valiti jajca ; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre

valíti se 
začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca:   piščančki se že valijo

valèč  -éča -e:
valeča jerebica

valívec 1   -vca  in  valílec -lca  [ valiu̯ca ]  m ( ȋ )
kdor kaj vali, premika:   valivec skal, sodov

valívec 2   -vca  in  valílec -lca  [ valiu̯ca ]  m ( ȋ )
ptič, ki vali:   valivec ne zapušča gnezda

valívka   in  valílka -e  [ valiu̯ka ]  ž ( ȋ )
ptica, ki vali:   samec prinaša valivki hrano ; ta kokoš je dobra valivka

valíž   -a m ( ī )  star.
1. okroglo kamenje, prod:   valiž in blato ob reki
2. debel človek:   valiž se je jezil in skakal

válj   -a m ( ā )
1. geom.  telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč:   premer, prostornina valja / enakostranični valj  katerega osni presek je kvadrat
2. predmet take ali podobne oblike:   nažagati iz debla valje ; spraviti tovor na vozilo na valjih, po valjih ; gumijast, kovinski, lesen valj
// tak predmet kot (samostojen) del orodja, priprave:   valj se premika, vrti ; namazati, pritrditi valje / prenosni, pritiskalni valj ; valj pisalnega stroja
// strojn.  glavni sestavni del batnega stroja:   tlak v valju ; motor s štirimi valji
♦  agr.  sortirni valj  valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja ; kem.  merilni valj  steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ; teh.  navijalni valj ; tekst.  osnovni valj  del statev, na katerem je navita osnova ; tiskarski valj  z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino ; tisk.  tiskovni valj  trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani

valjálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valjanje:   valjalni postopek / valjalna priprava
♦   metal.  valjalni stroj ; valjalna proga ; usnj.  valjalni sod  valjasta posoda, v kateri se usnje brez tekočine valja, da se mehča

valjálnica   -e ž ( ȃ )
obrat za valjanje volnenih tkanin:   delati v valjalnici

valjálnik   -a m ( ȃ )
teh.  stroj, priprava za valjanje:   ropot valjalnikov / pekovski, suknarski valjalnik

váljanec   -nca m ( á )
1. metal.  izdelek, narejen z valjanjem:   jekleni valjanci ; valjanec za obroče
2. mn., v ruskem okolju  topli klobučevinasti škornji:   obuti valjance

váljanje   tudi  valjánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od valjati:   valjanje testa / valjanje jekla, pločevine / valjanje ozimnih posevkov / stroj za valjanje volnenih tkanin / valjanje otrok po tleh
♦   teh.  hladno valjanje

váljar 1   -ja m ( á )
1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa:   razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar
2. priprava, stroj za valjanje:   valjar ravna, tlači cestišče ; vleči, voziti valjar ; drobiti kepe z valjarjem ; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar ; motorni, ročni valjar ; valjar za platno
♦   teh.  vibracijski valjar
3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka:   nanašati lak z valjarjem ; čopiči in valjarji
●  publ.  ruski valjar  nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni ; publ.  sovražnikov valjar je šel mimo  napad, prodor z armado, ki vse uničuje

valjár 2   -ja m ( á )
delavec v valjarni:   plavžarji in valjarji

váljarček   -čka m ( á )
manjšalnica od valjar, priprava:   valjati testo z lesenim valjarčkom / vrtni valjarček

valjárna   -e ž ( ȃ )
obrat za valjanje kovin:   ob jeklarni gradijo valjarno ; valjarna bakra, pločevine

valjárniški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valjarno:   valjarniške naprave / valjarniška tehnika

váljast   -a -o prid. ( ā )
ki ima obliko valja:   valjast kozarec ; valjasto telo črva / pečatnik valjaste oblike
♦   geom.  valjasta ploskev  ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje ; tisk.  valjasto tiskalo

váljati   -am nedov. , tudi  valjájte;  tudi  valjála  ( á )
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
a) tanko, tanjše:   valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
b) bolj ravno:   valjati zemljo ; branati in valjati
c) bolj trdno, sprijeto:   težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi:   valjal ga je po travi, da je bil ves zelen ; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr.  otrok ves dan valja igrače po rokah  se igra z njimi
3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega:   valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine:   valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
5. vulg.  opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom):   mnogi so jo že valjali

váljati se 
1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi:   okoli ognjišča se valjajo mačice ; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more ; valjati se od bolečin, smeha
2. ekspr., s prislovnim določilom  biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen:   časopisi se valjajo po policah ; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
3. slabš.  biti, zadrževati se kje brez dela:   naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah ; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
●  ekspr.  valjati se v grehu  nemoralno živeti ; preg.  lastna hvala se pod mizo valja  hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦  navt.  ladja se valja  se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka

váljan  -a -o:
valjana jeklena pločevina ; valjana polst
♦   teh.  valjani profili

valjávec   -vca m ( ȃ )
nekdaj  delavec, ki valja:   zaposliti valjavca / valjavec cest
♦   teh.  valjavec profilov

valjávka   -e ž ( ȃ )
nekdaj  delavka, ki valja:   zaposlila se je kot valjavka

váljčast   -a -o prid. ( ā )
ki ima obliko (majhnega) valja:   valjčast hlod / valjčasta oblika

váljček   -čka m ( ȃ )
1. manjšalnica od valj:   valjčki se vrtijo ; gumijast, kovinski, steklen valjček ; kroglice, valjčki in ploščice / prenosni, pritiskalni valjček
♦   tekst.  raztezalni valjčki
2. obrt.  priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet:   potegniti z valjčkom po steni

váljčen   -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na valjček ali valj:   valjčna priprava / valjčni mlin  mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro
♦   mont.  valjčni nakladalnik  naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak ; strojn.  valjčni drobilnik ; teh.  valjčni brusilnik  stroj za brušenje jeklenih valjčkov ; valjčni ležaj  ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki ; tekst.  valjčni tisk  tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji

vàlje   prisl. ( ȁ )
nar. takoj :   ne bom več čakal, valje mi daj / valje drugi teden pridejo

váljec   -jca m ( ȃ )
valjček :   podložiti lesene valjce

váljek   -jka m ( ȃ )
1. valjček :   podložiti valjke
2. obrt.  priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet:   gumijast, kožnat valjek ; čopiči in valjki / vzorčni valjek

váljen   -jna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valj:   valjni plašč ; valjna površina
♦   teh.  valjni profil

valjênje 1   -a s ( é )
glagolnik od valiti 1 :   valjenje skal ; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet

valjênje 2   -a s ( é )
glagolnik od valiti 2 :   valjenje jajc / naravno, umetno valjenje

váljev   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na valj:   valjev plašč / mazati valjevo površino
♦   strojn.  valjeva glava  cilindrska glava

váljkati   -am nedov. ( ȃ )
obrt.  odtiskovati vzorec na steno z vzorčnim valjkom:   beliti in valjkati

valkíra   -e ž ( ȋ )
nav. mn., v germanski mitologiji  vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi:   junake so spremljale valkire ; pesem valkir

valobrán   -a m ( ȃ )
zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi:   valovi butajo v valobran ; betonski valobran

valolòm   -ôma m ( ȍ ó )
knjiž. valobran :   valovi butajo v valolom

váloma   prisl. ( ȃ )
knjiž.  v valu, v valovih:   voda je valoma predrla nasip ; pren.  obup se ji je valoma zaganjal k srcu

valorizácija   -e ž ( á )
glagolnik od valorizirati:   valorizacija zalog / valorizacija stroškov / valorizacija arhitekturnih vrednot

valorizacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na valorizacijo:   valorizacijski postopek / valorizacijski količnik

valorizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. ekon.  določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti:   valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost
2. knjiž. ovrednotiti , oceniti :   valorizirati objavljene izsledke

valorizíran  -a -o:
valorizirana osnovna sredstva

valovánje   -a s ( ȃ )
1. glagolnik od valovati:   valovanje morja / valovanje zraka / valovanje las v vetru / nemirno valovanje množice / uživala sta v valovanju valčka / valovanje čustev, misli
2. fiz.  pojav, pri katerem se kaka količina v kraju in času periodično spreminja:   meriti, opazovati valovanje ; jakost valovanja / elektromagnetno valovanje  električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor ; krogelno valovanje  ki se iz majhnega izvora širi v prostoru enakomerno na vse strani ; krožno valovanje  ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani ; longitudinalno  ali  vzdolžno valovanje ; transverzalno  ali  prečno valovanje

valováti   -újem nedov. ( á ȗ )
1. gibati se, premikati se v obliki valov:   voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru ; žito valuje / ritem valuje / ekspr.  množica je nemirno valovala / ekspr.  črta enakomerno valuje
2. s prislovnim določilom  tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje:   morje je valovalo tik pod njimi / ekspr.  dolgi lasje ji valujejo čez hrbet
// ekspr.  pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo:   na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje
●  ekspr.  prsi mu valujejo od vznemirjenja  se mu širijo in upadajo ; ekspr.  srce ji je valovalo, ko je mislila nanj  močno bilo ; ekspr.  tri leta je valovalo stavkovno gibanje  so bile stavke

valujóč  -a -e:
valujoči lasje ; valujoča gladina ; valujoča trava

valôven   -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na val ali valovanje:   valovni izvir ; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju
●   ekspr.  biti s kom na isti valovni dolžini  biti enakega mnenja, istih misli
♦   fiz.  valovni dol, vrh ; valovni hrbet  točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha ; valovni vozel  točka v stoječem valovanju, ki ne niha ; valovna dolžina  razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost

valovênje   -a s ( é )
glagolnik od valoveti:   valovenje se je poleglo / valovenje žita

valovéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. gibati se, premikati se v obliki valov:   jezerska gladina je valovela / dolgi lasje so ji valoveli v vetru / ritem valovi / ekspr.  na trgu je valovela množica
2. ekspr., s prislovnim določilom  širiti se, prihajati:   iz dvorane valovi glasba ; od peči je valovela toplota
●  ekspr.  čutil je, kako mu je valovela kri  kako mu je vznemirjenost ponavljajoče se naraščala in upadala

valovèč  -éča -e:
valoveče žito

valovít   -a -o prid. ( ȋ )
1. na katerem so valovi:   valovita gladina ; valovito jezero, morje / valovito žitno polje
2. po obliki podoben valu, valovom:   valovit obris grebenov ; valovita črta ; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina ; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje ; pes z valovito dlako
♦   gozd.  valovita rast lesa ; papir.  valoviti karton

valovíti   -ím nedov. ( ī í )
1. delati, povzročati valove na čem:   burja je valovila morje ; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr.  vročina valovi zrak
2. ekspr. vznemirjati , razvnemati :   njena bližina mu valovi kri ; nemir mu je valovil srce

valovítka   -e ž ( ȋ )
grad.  večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja:   proizvodnja valovitk

valovítost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost valovitega:   valovitost morja / valovitost pokrajine / valovitost las

valôvje   -a s ( ȏ )
1. več valov, valovi:   valovje buči, se vali ; rešiti se iz valovja ; razburkano valovje ; rušilna moč valovja
2. ekspr., navadno s prilastkom  velika količina, množina česa:   znašel se je sredi pšeničnega valovja ; valovje človeških glav

valovljênje   -a s ( é )
glagolnik od valoviti:   valovljenje jezerske gladine

valôvnica   -e ž ( ȏ )
knjiž.  navadno enakomerno valovita črta:   narisati valovnico ; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica
♦   šol.  element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki

valovòd   -óda m ( ȍ ọ́ )
elektr., ptt  votel kovinski vodnik:   napeljati valovod

válpet   -pta  [ valpət in vau̯pət ]  m ( ā )
v fevdalizmu  najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane:   valpet priganja tlačane k delu ; grofovski valpet ; valpet in biriči

válptov   -a -o  [ valptov- in vau̯ptov- ]  prid. ( ā )
nanašajoč se na valpta:   valptov bič / valptovo priganjanje

válter   tudi  walter -ja  [ válter ]  m ( á )
polavtomatska pištola nemškega tipa:   streljati z valterjem

váluk   -a m ( ȃ )
lahko vojaško oklepno vozilo slovenskega proizvajalca Sistemska tehnika:   izdelovati valuke ; nakup valukov ; oborožitev za valuka / šestkolesni valuk ; valuk z mitraljezom / oklepnik valuk

valúta   -e ž ( ȗ )
1. denarna enota kake države:   zamenjati valuto ; domača, japonska valuta ; vrednost valute pada ; evro, dolar in druge valute
2. ekon.  denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava:   reforma valute / papirna  ali  prosta valuta  pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen ; srebrna, zlata valuta  pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata ; vezana valuta  pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra
3. ekon.  tuja, nedomača gotovina:   kupovati, menjavati valuto ; prodajati za valuto
●  knjiž., ekspr.  danes je besedna valuta razveljavljena  vrednost
♦  ekon.  klirinška valuta ; valuta zlata v palicah  zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila ; fin.  konvertibilna valuta ; devalvacija valute ; pravn.  valuta: 31. 12. 1989  rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989

valutáren   -rna -o prid. ( ȃ )
zastar. valuten :   vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo

valúten   -tna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na valuto:   valutni tečaj / valutno območje / valutna reforma

vámp 1   -a m ( ā á )
knjiž.  spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik:   izzivalni pogledi vampa / ženska vamp ; v prid. rabi:  vamp ženske

vàmp 2   vámpa m ( ȁ á )
1. zool.  del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:   ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati ; vamp in kapica
2. mn.  goveji želodec kot hrana:   kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi
// jed iz majhnih kosov tega dela:   jesti, kuhati vampe / vampi v omaki ; vampi s krompirjem / pog.  naročiti male, velike vampe  malo, veliko porcijo te jedi
♦   gastr.  tržaški vampi
3. trebuh prežvekovalcev:   voda je segala govedu do vampa ; suniti vola v vamp ; napet, velik vamp / dlaka na vampu
// ekspr.  trebuh živali, zlasti velik, debel:   vamp prašiča
// nizko  trebuh človeka, zlasti velik, debel:   vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp  biti lačen ; skrbijo samo za svoj vamp  samo zase
4. nizko  trebušast, požrešen človek:   ta vamp bi vse pojedel / kot psovka  vamp požrešni
5. ekspr.  izbočeni, širši del posode, predmeta:   vamp soda
// notranjost česa, zlasti votlega:   tovor v vampu ladje

vampáč   -a m ( á )
nizko  kdor ima velik trebuh:   presiti vampači

vámpast   -a -o prid. ( á )
ki ima velik vamp:   vampasta krava / nizko  vampast človek

vámpek   -pka m ( ȃ )
manjšalnica od vamp, želodec:   vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča

vámpež   -a m ( ȃ )
nizko  kdor ima velik trebuh:   zoprn mi je ta vampež / kot psovka  vampež debeli

vampír   -ja m ( í )
1. po ljudskem verovanju  mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri:   spremeniti se v vampirja ; legende, zgodbe o vampirjih ; boj, orožje proti vampirjem ; obračun z vampirjem ; čarovnice, volkodlaki in vampirji / v filmu je nastopal v vlogi krvoločnega vampirja
2. slabš.  brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec:   lastnik tovarne je bil pravi vampir
♦  zool.  vampirji  netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae

vampírka   -e ž ( í )
po ljudskem verovanju  mrtva ženska, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri:   maščevalna, zlobna vampirka ; preobrazba v vampirko ; obračun,soočenje z vampirko ; čarovnica in vampirka / v filmu je odigrala vlogo privlačne vampirke

vampírski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na vampirje:   vampirska zgodba / vampirski zobje ; sam.:  v njenem ravnanju je nekaj vampirskega

vampírstvo   -a s ( ī )
1. po ljudskem verovanju  dejstvo, da je kdo vampir:   rešiti koga vampirstva
2. slabš.  brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje:   očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo

vámpov   -a -o  ( á )
pridevnik od vamp, želodec:   vampova juha

vanádij   -a m ( á )
kem.  trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:   legirati jeklo z vanadijem

vandál   -a m ( ȃ )
slabš.  kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega:   neki vandal je poškodoval kip ; vedejo se kot vandali

vandalízem   -zma m ( ī )
slabš.  poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:   preprečiti vandalizem ; sledovi vandalizma / vandalizem okupatorja

vandalizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od vandalizirati:   organizirano vandaliziranje mesta ; vandaliziranje policijskih avtomobilov, poslopja parlamenta / vandaliziranje umetniških del

vandalizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )  slabš.
s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:   izgredniki so ropali in vandalizirali trgovine ; vandalizirati javno, zasebno lastnino ; brezobzirno vandalizirati več objektov v okolici

vandálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vandale ali vandalstvo:   vandalski napad na spomenik ; vandalsko trganje planinskega cvetja

vandálsko prisl. :
vandalsko uničevati

vandálstvo   -a s ( ȃ )
slabš.  poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:   preprečiti vandalstvo

vándranje   -a s ( ȃ )
pog. popotovanje :   vandranje od vasi do vasi / vandranje po svetu
// potepanje :   popoldansko vandranje

vándrati   -am nedov. ( ȃ )
pog. popotovati :   vandrati iz kraja v kraj / vandrati po svetu
// potepati se:   kje si vandrala celo popoldne

vandrajóč  -a -e:
vandrajoč po svetu, je doživel marsikaj / vandrajoči pevci  potujoči pevci

vándrovček   -čka m ( ā )
manjšalnica od vandrovec:   po cesti gresta dva vandrovčka

vándrovec   -vca m ( ā )  pog.
1. popotnik :   sprejeti vandrovca ; biti večni vandrovec
2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj:   vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec  potujoči obrtnik

vándrovski   -a -o prid. ( ā )  pog.
1. ki (rad) popotuje:   vandrovski človek / vandrovski nagon
2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč :   vandrovski komedijant, pevec

vanilín   -a m ( ȋ )
kem.  bela, dišeča snov, dobljena iz vanilje ali narejena umetno:   uporaba vanilina v proizvodnji čokolade, likerjev, parfumov / umetni vanilin ; v prid. rabi:  vanilin sladkor

vanílja   in  vanílija -e ž ( í )
tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:   strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo ; cimet, klinčki in vanilja

vaníljev   in  vanílijev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na vaniljo:   vaniljev vonj / vaniljeva paličica / vaniljev liker, sladoled

vaníljevec   in  vanílijevec -vca m ( í )
tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:   listi vaniljevca ; vaniljevci in cimetovci

vaníljin   in  vanílijin -a -o prid. ( ī )
nanašajoč se na vaniljo:   vaniljin sladoled
♦   gastr.  vaniljin sladkor  sladkor z dodatkom vanilje

vapíti   -ja m ( ȋ )
zool.  jelen z velikim nazaj zavitim rogovjem, Cervus elaphus canadensis:   vapiti in karibu

vár 1   -a m ( ȃ )
teh.  strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen:   zgladiti var / čisti var  del vara, v katerem je pretaljen samo dodajni material

vár 2   -a m ( ȃ )
elektr.  enota za merjenje jalove moči električnega toka:   meriti v varih

váralica   -e ž ( ȃ )
zastar. varavec , slepar :   on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice  goljufi

varán   -a m ( ȃ )
nav. mn., zool.  kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae:   različne vrste varanov ; nevarne bakterije v slini varanov ; kače, legvani in varani / komodoški varan  velik mesojedi varan, ki živi na nekaterih indonezijskih otokih

váranje   -a s ( ȃ )
glagolnik od varati:   varanje lahkovernih ljudi / varanje moža

varánt   -a m ( ā )
pravn.  del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica :   izročiti varant banki

várati   -am nedov. ( ȃ )
1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto:   varati prijatelja ; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe  slepiti
●   videz vara  resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled
2. biti nezvest:   ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom
3. star. goljufati :   varati pri kartanju

várati se 
1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje:   varati se pri kupčiji ; varati se v ljubezni, upanju
2. biti v zmoti; motiti se :   varati se v sodbi ; zelo,  ekspr.  bridko se varate, če tako mislite / ekspr.  če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl

varajóč  -a -e:
varajoč privid

váran  -a -o:
varano ljudstvo

várav   -a -o  in  varàv -áva -o prid. ( ā; ȁ á )
star.  ki vara:   varave ljubice
// varljiv :   varavo upanje

váravo  in  varávo prisl. :
varavo prepričevati

váravec   -vca m ( ā )
ekspr.  kdor vara:   ne verjemi mu, on je velik varavec

várčen   -čna -o prid. , várčnejši  ( á ā )
ki si prizadeva porabiti čim manj
a) denarja:   varčen človek ; biti varčen / varčen pri izdatkih
b) dobrin sploh:   varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki
●  ekspr.  to je varčen avtomobil  ta avtomobil porabi malo goriva ; ekspr.  je varčen v besedah  je redkobeseden
♦  elektr.  varčni transformator  transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele

várčno prisl. :
varčno ravnati z denarjem ; živel je zelo varčno

varčeválčev   -a -o  [ varčevau̯čev- ]  ( ȃ )
pridevnik od varčevalec:   varčevalčeva hranilna knjižica

varčeválec   -lca  [ varčevau̯ca ]  m ( ȃ )
kdor varčuje pri banki, hranilnici:   varčevalci dvigujejo denar / stanovanjski varčevalec

varčeválen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na varčevanje:   varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan  dan varčevanja

varčeválka   -e  [ varčevau̯ka tudi varčevalka ]  ž ( ȃ )
ženska, ki varčuje pri banki, hranilnici:   vpisati vlogo varčevalke

varčevánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od varčevati:   z varčevanjem priti do premoženja ; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani ; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje ; dan varčevanja / namensko varčevanje

varčeváti   -újem nedov. ( á ȗ )
prizadevati si porabiti čim manj
a) denarja:   varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog.  nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih ; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici
♦   fin.  namensko varčevati  za določen namen, ki ga organizira navadno banka
b) dobrin sploh:   varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki ; varčevati z elektriko ; varčevati s prostorom
●  ekspr.  starši pri njem niso varčevali s palico  so ga velikokrat tepli ; ekspr.  z besedami je navadno zelo varčeval  bil je redkobeseden

varčljív   -a -o prid. ( ī í )
star. varčen :   varčljiv človek

várčnež   -a m ( ȃ )
ekspr.  varčen človek:   bil je velik varčnež

várčnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost varčnega človeka:   znan je po svoji varčnosti / ekspr.  varčnost avtomobila pri porabi goriva / kljub varčnosti si ni gmotno opomogel  kljub varčevanju

várdar   -- ž ( ȃ )
cigareta slabše kakovosti z imenom Vardar:   v zavojčku je še ena vardar / že leta kadi vardar / cigarete vardar ; v prid. rabi:  vardar cigarete

vardévati   -am nedov. ( ẹ́ )  nar.
1. oskrbovati, skrbeti za:   vardevati konje, živino / odšel je v hlev vardevat / vardevati ovce po travnikih  pasti / vardevati bolnika  streči, negovati / vardevati ogenj na ognjišču
2. paziti , varovati :   vardevati otroka / v hiši je mrlič in sosedje ga vardevajo  bedijo pri njem

vardévan  -a -o:
lepo vardevana živina

várek   -rka m ( ȃ )
teh.  del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine:   variti z ozkimi varki / korenski varek

varekína   -e ž ( ȋ )
raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje:   namočiti perilo v mešanici mlačne vode in varekine

váren   -rna -o prid. , várnejši  ( á ā )
1. navadno v povedni rabi  ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega:   doma je varen ; tu so varni pred plazovi, poplavami ; biti varen pred radovednimi pogledi ; počutiti se varnega / material je tu varen pred ognjem / star.  človek ni nikjer več varen življenja
2. ki omogoča tako stanje, tak položaj:   varen kraj, prehod ; varna pot ; najti varno zatočišče, zavetje / ognja varen trezor  v ognju obstojen, ognjevzdržen

várno prisl. :
varno se izkrcati ; z gumijastimi podplati varno stopati po poledeneli poti ; varno spravljen denar / v povedni rabi  tu je varno ; sam.:  spraviti zgodovinski material, ranjence na varno  na varen kraj ; tukaj smo na varnem  smo varni

variabílen   -lna -o prid. ( ȋ )
knjiž. spremenljiv , nestalen :   variabilni faktorji ; vrednost izdelkov je precej variabilna ; variabilen in konstanten
♦   ekon.  variabilni del osebnega dohodka ; variabilni kapital  kapital, ki se uporablja za izplačevanje mezd

variabílnost   -i ž ( ȋ )
knjiž. spremenljivost , nestalnost :   variabilnost oblike, razporeditve / odkrivanje variabilnosti sveta / velika variabilnost v znanju in sposobnosti učencev
♦   biol.  lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti, spremenljivost

variábla   -e ž ( ā )
1. fiz., mat.  količina, ki spreminja svojo vrednost, spremenljivka:   zamenjati variablo ; konstante in variable
2. knjiž., navadno s prilastkom  kar je spremenljivo in vpliva na kaj:   uspeh je odvisen od številnih variabel / spoznati vse variable v sistemu

variácija   -e ž ( á )
1. oblika, nastala kot posledica variiranja:   vzorec ima več variacij ; ponavljati se v različnih variacijah ; jezikovne, vsebinske variacije ; variacija motiva, ureditve / prizor z novimi variacijami / variacije organizma / to je variacija na staro, znano temo
// vrednost, stopnja česa, nastala kot posledica variiranja:   variacija raste, upada ; variacije se razlikujejo do deset odstotkov od povprečja ; variacija pogostnosti
2. variiranje :   pogosta variacija oblike ; variacija v barvi, tonu
3. glasb.  del skladbe, v katerem se tema melodično, harmonsko, ritmično spremenjena ponovi:   četrta variacija je v molu / karakterna variacija ; kontrapunktične variacije
// mn.  skladba iz takih delov:   igrati variacije ; Mozartove variacije
♦  astron.  variacija  sprememba v legi Lune zaradi vpliva Sonca in Zemlje s polmesečno periodo ; mat.  variacija  vsaka od skupin elementov določene množice, ki se od druge razlikuje po elementih in po razvrstitvi elementov ; variacija brez ponavljanja  pri kateri se elementi v skupini ne ponavljajo ; navt.  variacija  zaradi magnetnih anomalij časovno in krajevno spreminjajoča se napaka pri določanju magnetne deklinacije

variacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na variacijo:   variacijske razlike / variacijska statistika / variacijske glasbene oblike
♦   mat.  variacijski koeficient  koeficient, ki izraža odklon vrednosti spremenljivke od njene srednje vrednosti ; variacijski račun  račun, pri katerem se računa funkcija, za katero ima določeni integral največjo ali najmanjšo vrednost

variánca   -e ž ( ȃ )
mat.  povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine:   izračunati varianco

variánta   -e ž ( ȃ )
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica , inačica :   primerjati obe varianti stare pesmi ; krajša, novejša varianta / oblikovne, stilne variante ; pesniške variante / v prislovni rabi  napisati kaj v več variantah
// oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste:   k sliki je priložil svojo varianto ; v novi varianti je ta prizor črtan / druga varianta predvideva razširitev vhoda / novejše variante letala sprejmejo več potnikov
♦  alp.  izstopna, vstopna varianta  izstop, vstop v plezalno smer na drugem mestu, kot se sicer izstopa, vstopa ; biol.  varianta  vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma, različek ; jezikosl.  varianta morfema ; šah.  otvoritvena varianta  vsaka od možnosti pri določeni otvoritvi